ŠOLSKI INŠPEKTORAT:

Boris in Martina Valenčič, Bratov Babnik 14, 1000 Ljubljana – ta naslov smo ponovno aktivirali

Mobile. SI: 00386 (0)40 785 881
Mobile. AT: 0043 (0)664 5626 607
Mobile. IT: 0039 366 8230 914
Mobile. CH: 0041 (0)76 468 83 98

www.monarh.si – www.predsednica.si – www.zml.si

Ljubljana, 7.8.2017

FINANČNA UPRAVA, Slomškova 1, p.p. 300, 901 Murska Sobota

zadeva: št. DT 4933-92332/2017-2 in št. DT 4933-92335/2017-2 - skupna izjava in odgovor

INŠPEKTORAT ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT – predlagatelj izvršbe, nama ni nikakor vročil, posredoval ali naju seznanil, da bi nama izdal kakršno globo. Na takšno odločbo inšpektorata bi se midva vsekakor pritožila na sodišče in naredila tudi kazensko ovadbo zaradi takšnega povsem ne osnovanega izrekanja globe. Groba kršitev 6. člena evropske konvencije o človekovih pravicah.

Na inšpektorat za šolstvo sva se Boris in Martina pritožila zaradi kaznivih dejanj izvajanja organiziranega kriminala nad najinim otrokom Borisom Valenčičem, takrat je obiskoval 4. razred osnovne šole Miška Kranjca v Ljubljani, kjer je bil izredno slabo obravnavan in povsem nič vredno tretiran s strani razredničarke Barbare Lavrič. Na mesto ravnatelja te šole je Zoran Jankovič „župan“ mesta Ljubljane samovoljno, brez šolskih volitev kadroval in postavil Jožefa Kavtičnika.

Zaradi izredno negativnega odnosa Barbare Lavrič do najinega otroka Borisa, sva se večkrat pritoževala upravi te šole. Dosegla nisva nič, le še več slabega za našo družino. Jožef Kavtičnik je postal in ostal gluh na najine pritožbe glede razredničarke Barbare Lavrič. Situacija je postajala nevzdržna za najinega otroka, saj je vsak dan prišel domov s solzami v očeh in nama razlagal, kako grdo se obnaša Barbara Lavrič do njega in ga zapostavlja. To šolo obiskujejo večinoma učenci, katerih starši delajo v javni upravi. Vse je kazalo na to, da tudi starši teh učencev hujskajo svoje otroke proti našemu. Starši teh otrok pretežno niso bili slovenskega rodu, v Sloveniji pa se obnašajo okupatorsko in poniževalno uperjeno proti slovenski naciji. Pri starejših učiteljih, kot je Barbara Lavrič je bilo zaznavati pritajeno levičarsko obnašanje. Jaz Boris Valenčič, sem tej Barbari celo predlagal naj zapusti šolanje in poučevanje mlajših otrok in naj se raje loti dela z upokojenci. Prepričan sem, da je veliko mlajših učiteljev povsem veliko bolj ustreznih za takšno delo in dela v Sloveniji nikakor ne dobijo.

Zoran Jankovič je Jožefa Kavtičnika kadroval na mesto ravnatelja te šole in ga postavil zato, da bi se maščeval naši družini zaradi županskih volitev 2014, katerih sem se udeležila tudi jaz Martina Valenčič. Berite: www.zml.si .

Prišlo je celo do hudih provokacij najinega otroka s strani učenke z neslovenskim priimkom, neprestano je grobo in ostudno kričala na najinega sina in en dan je imel tega dovolj in jo je nehote le enkrat brcnil.

Barbara Lavrič in Jožef Kavtičnik sta iz tega naredila takšno dramatično zgodbo, češ, da je najin sin hudo pretepel to punco. V kolikor bi bilo to res, bi moral Jožef Kavtičnik poklicati zdravstveno pomoč, pa tega ni naredil. Najin sin je obiskoval karate klub Olimpija in v tem primeru bi ta punčka dejansko končala v bolnici s kakšnimi poškodbami. Ta zgodba je bila le velika laž in v naprej izmišljen scenarij.

Najin sin je za tem zaradi tega prejel šolski opomin, ukor in bil obravnavan brez njegove prisotnosti, ni smel podati svoje izjave, čeprav sva midva starša zahtevala njegovo prisotnost. Poleg Jožefa Kavtičnika in Barbare Lavrič je bila prisotna še socialna delavka te šole Katarina Kotnik. Obe uslužbenki te šole sta trdili, da je Boris, najin sin, že odšel domov. Na najino vprašanje zakaj so organizirali ta postopek proti najinemu sinu tako, da naju čaka zunaj pred vrati stanovanja in ni prisoten pri tej obravnavi, nihče od navedenih prisotnih ni dal odgovora. Jožef Kavtičnik je kasneje celo lagal, da je najin sin bil prisoten med to obravnavo in mu kazal sredinca na svoji roki. Midva, Boris in Martina sva pohitela domov, da bi v šolo pripeljala na ta sestanek tudi najinega sina, pa le tega ni bilo pred vrati, temveč je bil še vedno prisoten v šoli.

Ko sva prejela pisni ukor za najinega sina po pošti, sva seveda ta ukor povsem zavrnila, kot nesprejemljiv, montiran in lažen šolski postopek.

Zaradi tega in vseh drugih neustreznih dogajanj, sva se obrnila na šolsko inšpekcijo, da naredi red na tej šoli. Kot vidite pa ta šolska inšpekcijska le ščiti vse negativne postopke te šole, celo huje od tega, ravna povsem cinično, brez možnosti, da bi se lahko midva pritožila na to izrečeno ter posredovano kazen na vašo finančno upravo. Ravna enako kot šola, katera je izdala ukor najinemu sinu brez vsake podlage.

Ta šolski inšpektorat in šola Miška Kranjca izkazujeta s svojimi početji linčanje nedolžnih ljudi kot na divjem zahodu, izvajanje cerkvene inkvizicije in sežig ljudi, obtoženih čarovništva v srednjem veku.

Zoran Jankovič se je že velikokrat dokazal in izkazal s svojimi hudimi kriminalnimi početji, da za razliko od ameriških kriminalcev, kateri so zgradili Las Vegas v celoti, so mu bližje priložnosti z razvalinami kot je to primer Mercatorja, stadiona v Stožicah in njegovi drugi razvalinski projekti, najraje pa sodeluje z ljudmi kateri so prav tako psihične razvaline kot je Jožef Kavtičnik, Barbara Lavrič, Katarina Kotnik, uslužbenka CSD Šiška Marija Tovornik, direktor CSD Šiška Matej Babšek, lažni očim Martine Valenčič – Peter Kušlan, kateri je delal pri Zoranu Jankoviču v njegovi pisarni v sistemu Mercator, Maja Fajdiga in Stanislava Podlogar, obe uslužbenki upravne enote Ljubljana.
Berite: www.predsednica.si/kronika/belokrajnci.htm

Ko sva si bila midva Boris in Martina Valenčič na jasnem, da ima naša družina opravka s kriminalci, da smo le ponovne žrtve njihovega kriminalnega početja, sva naredila tudi kazenske ovadbe proti navedenim, saj kriminala ne misliva prikrivati, podpirati in prenašati.
Berite: www.monarh.si/kovadbazj.htm .

Proti upravni enoti Ljubljana, Maji Fajdiga in direktorju CSD Šiška Mateju Babšku pa kazenska ovadba še sledi. Sedaj bo narejena tudi kazenska ovadba proti šolskemu inšpektoratu.

Najinega šolo obveznega otroka Borisa nisva več mogla prepuščati v roke kriminalcev, saj so ga po najini prijavi na šolski inšpektorat hoteli ugrabiti, CSD Šiška in Katarina Kotnik, skupaj z Jožefom Kavtičnikom in Barbaro Lavrič, po ukazu Zorana Jankoviča. Katarina Kotnik je za to priložnost nagovarjala najinega sina Borisa, da naj te dni, en dan prespi pri njej doma. To nama je sin Boris tudi povedal.

Moja mati Darja Kušlan in moj le navidezni očim Peter Kušlan, pa sta hotela v sodelovanju s temi kriminalci dobiti v rejništvo najine otroke.
Berite: www.predsednica.si/kronika.htm - www.predsednica.si/patrizia.htm

Sva izredno skrbna starša in imava najine otroke nadvse rada. Boris je poleg redne šole v Ljubljani obiskoval še pevski zbor RTV Slovenija, karate klub Olimpija, šolski lutkovni tečaj, šolski pevski zbor, dodatni pouk nemščine, dodatno uro za nadarjene učence. Poleg vseh dodatnih aktivnosti je bil njegov šolski uspeh ocenjen kot prav dober.

Ker so nam hoteli navedeni oba otroka ugrabiti, smo morali življenje naše družine povsem spremeniti, tako smo bili na ta način tudi izgnani iz Slovenije. Odšli smo v Italijo in tam sta oba otroka obiskovala le italijansko šolo. Boris je le na ta način uspel normalno zaključiti 5. razred osnovne šole z dobrim uspehom, čeprav predhodno ni znal niti besede italijanščine. Vsi dokumenti o uspešnem zaključku šolanja v Italiji najinega sina Borisa so bili že posredovani na ministrstvo za šolstvo, prav tako na šolski inšpektorat.

Nikoli več ne bodo najini otroci obiskovali komunističnih slovenskih šol, naj si bo to v Sloveniji, v Italiji ali v Avstriji.

Popolnoma zaupam italijanskim oblastem in resnično nam je njihova korektnost brez vsakih političnih vmešavanj izredno pomagala!

Slovenske šole v zamejstvu pa so le podaljšane roke gangsterjev iz Slovenije. Tudi to sva spoznala.

Nikakor si ne dovoliva, da bi ti prej navedeni bestialni kriminalci iz Slovenije krojili naša življenja in nama izrekali še kazni in tudi tako trgovali z našimi otroci.

Zaradi vsega tega, je naša družina ostala povsem brez doma. V bloku, kjer smo živeli na Bratov Babnik 14, pa so nas bosanski stanovalci gledali izpod čela, sovražno in hinavsko.

Slovenija ne premore nobenih politikov, ne na navidezni desnici ali vidni levici. Na obeh straneh so zakoreninjeni kriminalci in zločinci, kateri so se le deklarirali za politike. Zadeva je v Sloveniji izredno kritična, tako, da bi morali postopati enako kot to dela brazilska vojska in policija, katera kriminalce obdeluje le z orožjem.

Slovenija žal ne živi od lastnega dela in gospodarstva, kriminalci „politiki“ so se oprijeli titoistične doktrine, s katero je Tito igral med interesi vzhoda in zahoda, za kar je prejemal finance iz zahodnih držav. To podlo delo sedaj nadaljujejo slovenski „oblastidržci“, da si le tako prisvajajo denar zgolj za interese posameznikov, ljudstvu vržejo nekaj obglodanih kosti v obliki socialnih pomoči. Z nekaj drobiža financirajo še javno upravo. Zasebno gospodarstvo, manjša in srednja podjetja so načrtno uničili, srednji sloj je izginil, z njim pa vsaka možnost demokracije, ustvarjalnosti in napredka. Ponujajo zadružništva in ostala kolhozništva, kar predstavlja le nerealno gospodarstvo.

Izredno so se potrudili z družinskim zakonikom, da bi si omogočili trgovanje z ljudmi, predvsem z otroci. Ljudstvo jih je že dvakrat zavrnilo na referendumih, pa se še zmenijo ne zanj.

Zločinci pod krinko levice so si z izmišljeno vojno za Slovenijo in nadaljevanjem te vojne na Hrvaškem in v Bosni, dogovorjeno z Miloševičem in JNA, zagotovili bosanske volilce, sovražne avtohtonim Slovencem. Krivci za takšno stanje sedaj so tudi Janez Janša, Igor Bavčar, Peterle in drugi, kateri so na račun vojne hoteli postati heroji, naredili pa so le nepopisno škodo celotni avtohtoni slovenski naciji in njenim vsem prebivalcem. Na vsak način so hoteli zasenčiti moje delo, katero je ednino pripeljalo do prebuditve Slovenije in stopiti na pot njene samostojnosti.
Berite: www.monarh.si/ch/index.html

Boris in Martina Valenčič